26. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo
Znanost in tehnologija pred izzivi časa
Ljubljana, 10.-11. november 2020
PROGRAM
Torek, 10. november 2020
09:00-10:00 Otvoritvena slovesnost
- Pozdravni nagovor organizatorja festivala, dr. Edvard Kobal, predsednik uprave SZF
- Govor častne pokroviteljice festivala, mag. Violete Bulc, nekdanje evropske komisarke iz Republike Slovenije
- Uvod v festival, dr. Edvard Kobal, SZF
10:00-11:00 What’s happening to ice and ocean?
Prof.dr. Peter Wadhams, University of Cambridge, United Kingdom
11:00-12:00 The Exploration of the Polar Regions of the Earth
Dr. Maria Pia Casarini, Polar Educators International Cambridge, United Kingdom
12:00-12:30 Šola eksperimentalne kemije
Dr. Melita Tramšek in Mag. Tomaž Ogrin, Inštitut »Jožef Stefan« in Slovensko društvo ljubiteljev kemije
12:30-13:00 Pridobivanje in uporaba hidrolatov v vsakdanjem življenju
Dijakinja Lina Škoda, Gimnazija Ledina
13:00-14:00 Predstavitev projekta Odprte znanosti – COVID.SI
Dr. Črtomir Podlipnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Sebastian Pleško, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Dr. Marko Jukić, Univerza na Primorskem, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
14:00-15:00 Trendi sodelujoče robotike
Dr. Sebastjan Šlajpah, asistent, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektoniko
15:00-16:00 Hrana: pridelek ali proizvod?
Prof. dr. Peter Raspor, univerziteni profesor, UL BF upokojen
16:00-17:00 Orkney Islands in the Viking World: using zooarcheology to reveal the past
Ingrid Mainland, PhD, senior lecturer,
Ragnhild Ljosland, PhD, lecturer,
Jen Harland, PhD, lacturer,
University of the Highlands and Islands, Orkney College, Kirkwall, Orkney, Scotland/United Kingdom
17:00-18:00 Black holes – monsters with a bad reputation – fiction or reality ?
Jozef Ongena, Plasmaphysics Lab, Royal Military Academy
18:00-19:00 Science and Survival
Howie Firth, dr.h.c. Orkney International Science Festival Kirkwall, Orkney Islands, Scotland/United Kingdom
19:00-20:00 The Practice of Law and Court Proceedings in the Age of the Covid Pandemic
Judge Frank J. LaBuda, Attorney At Law & Retired NY State Judge
Sreda, 11. november 2020
09.00-10:00 Tekstil in oblačila v Rimskem imperiju
Mag. Nataša Gaši, RTV SLO, Ljubljana
10:00-11:00 Mednarodna okrogla miza o ženskah v znanosti
(video posnetek, 2005)
11:00-12:00 Polar Educators International Workshop
Matteo Cattadori, Polar Educators International Cambridge, United Kingdom
12:00-13:00 3D modeliranje in programiranje v Tinkercad
Zavod 404, Ljubljana
13:00-14:00 Kdaj začnemo razmišljati o paliativni oskrbi?
Doc. Zdravko Štor, dr. med, UKC Ljubljana
14:00-15:00 »Spaceports« – Žepna vesoljska izstrelišča za vsak žep!
Matjaž Vidmar, The University of Edinburgh, Scotland/United Kingdom
15:00-16:00 Infrardeče sevanje za opazovanje naravnih pojavov in človeškega zdravja
Prof. dr. Marija Strojnik, Optični Raziskovalni Center, Leon, Guanajuato, Mehika
16:00-16:30 Spoznaj alkalijske kovine in halogene elemente na daljavo
Suzana Čuš, univ. dipl. kem. teh., Gimazija Koper
16:30-17:10 Puer qui vixit: Harry Potter in latinščina
Julija Hoda, profesorica latinščine in grščine, Osnova šola Prežihovega Voranca
18:00-19:00 Science On Stage Europe –Experiments To Make You Wonder!
Paul Nugent, Science On Stage Europe and Ireland
19:00-20:00 Projekt izvedbe in izdelave učilnice na prostem na lesarski šoli Maribor
Igor Hovnik, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola za Les in Oblikovanje
20:00-20:15 Zaključek festivala
Uvod v 26. slovenski festival znanosti
Dr. Edvard Kobal
Slovenska znanstvena fundacija
Štefanova ulica 15, 1000 Ljubljana
Slovenija
1. Znanost, tehnologija, umetnost: Kaj jim je skupno in v čem se razlikujejo
Človekova ustvarjalnost je najbolj prepoznavna in cenjena prav na področju znanosti, tehnologij in umetnosti. Izraža (jo) dinamičnost kulture v najširšem smislu pomena ter odraža (jo) najvišjo plemenitost življenja.
Znanost, tehnologija in umetnost ne pripadajo zgolj njihovim ustvarjalcem, ampak narodom in človeštvu.
Znanstveniki, tehnološki strokovnjaki in umetniki, ki presegajo ustaljene okvire in se ne ustavljajo zardi ovir in mej glede svojega ustvarjalnega delovanja, gradijo enkratno kulturo v prostoru in času. Ustvarjajo nove in s tem potrebne premike v kulturi, večajo bližino z vsakim človekom.
S sklopljenjem dveh različnih osnov nastajajo nove oblike in vsebine. Oblikujejo se nova področja ustvarjalnega delovanja pomaknjena iz znanosti bolj v tehnologijo ali umetnost, pa tudi obratno.
Zaželeno je, da ustvarjalci iz različnih področij razpravljajo in tudi sodelujejo med sabo. Da so pripravljeni priskočiti na pomoč, ko ustvarjalci na določenem področju poglabljajo pravilno razumevanje določenih pojavov ali procesov, snovi in predmetov, še zlasti nevidnega, nezaznavnega človekovim čutilom.
Znanstveniki si prizadevajo razumeti naravo in človeka ter pri tem uporabljajo znanstveno metodo (opazovanje, opredeljevanje hipoteze, načrtovanje in izvajanje raziskave v laboratoriju, na terenu ali zgolj teoretično oblikovanje ugotovitev in zaključkov). Pomembna je tudi vidna predstava(=vizualizacija) in postavitev teorije, teoretične razlage, ki pa potrebuje tudi znanstveno potrditev, da postane sestavni del znanosti.
Tehnologi si prizadevajo znanstvene dosežke pretvoriti v (nove) proizvode (ali) storitve. Toda tehnologija je tudi pisanje, slikanje, kiparjenje, vladanje.
Visoke tehnologije nekega izbranega časa, npr. sedanjosti, bodo že v nekaj letih zgolj nekaj običajnega. Lep primer za to so računalništvo, informatika, avtomatizacija.
Tradicionalno razumevanje umetnosti je doživelo velike spremembe zlasti v 20. stoletju z uporabo tehnoloških orodij, inštalacij, performansov (=predstav), postavitev umetnosti v naravo, urbano okolje…Umetniki izražajo s svojo ustvarjalnostjo nove poglede/razumevanje biološkega oziroma naravoslovnega/okoljskega, družbenopolitičnega. Pri tem se ne zapirajo v svoje mikro svetove t.j. galerije, umetniške revije… Vzpostavljajo in vzdržujejo mnogo širša razmerja in odnose z ne-umetniki. Vzpostavljajo trajnejše povezave z znanstveniki ali (in) tehnološkimi strokovnjaki. Skupaj proučujejo snovi, uporabljajo tehnološka orodja in skupaj ustvarjajo. Na znanstvenih ugotovitvah ali na tehnologiji osnovano eksperimentalno umetniško delo že nekaj časa ni več redkost. Postalo je sestavni del sodobnega umevanja in doživljanja umetniškega.
Umetniki odkrivajo novo v znanstvenih in tehnoloških tematikah in procesih ustvarjanja ter razvito predstavljajo javnosti na svoje izrazne načine. Odkrivajo nove poti vidnega predstavljanja rezultatov znanstvenega raziskovanja in tako znanost približujejo javnosti, da bi jo ljudje bolje in tudi pravilneje razumeli ali pa odkrili nove pristope k razglabljanju , sklepanju ali dokazovanju. Prav umetniki lahko dodajo kritično dimenzijo znanstvenim spoznanjem in tehnološkim rešitvam.
2. Poklon pionirskemu poslanstvu, odgovornosti in disciplini, lucidnosti in estetskemu čutu
V letu 2020 proslavljamo na 26. slovenskem festivalu znanosti 100. obletnico rojstva treh slovenskih vrhunskih raziskovalcev:
- dr. Branislave Sušnik (1920-1996), antropologinje,
- prof. dr. Vinka Kambiča (1920-2001), otorinolaringologa, in
- prof. dr. Emilijana Cevca (1920-2006), umetnostnega zgodovinarja.
2.1. Pionirsko poslanstvo
Dr. Branislava Sušnik je pridobivala akademsko izobrazbo v Ljubljani, v Rimu in na Dunaju, raziskovalno pa je delovala v Južni Ameriki-v Argentini in še zlasti v Paragvaju. Strokovno je delovala na področju etnografije in antropologije. V Argentini je proučevala Indijance rodu Toba in v Paragvaju avtohtona ljudstva te države.
V žarišču njenega znanstvenega delovanja je bil kulturnoantropološki vidik ter družbenokulturna zgodovina Paragvaja in tudi širše-Latinske Amerike.
Zaslužna je tudi za delovanje etnografskega muzeja ter katedre za ameriško arheologijo in etnologijo v njeni novi dommovini, v Paragvaju.
Slovenija in Paragvaj sta ji 3. julija 2020 v Medvodah v znak opravljenega poslanstva v znanosti odkrila spominsko ploščo.
2.2. Odgovornost in disciplina
Prof. dr. Vinko Kambič je akademsko izobrazbo pridobival v Zagrebu in Ljubljani ter nato deloval predvsem na področju laringologije. Uvedel je nove diagnostične in terapevtske metode.
Bil je med globalnimi pionirji razvoja laringomikroskopije, vpeljal pa je tudi ohranitveno kirurgijo grla.
Spoštovani član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil pri poslanstvu, ki ga je opravljal na področju medicine, prepričan, da morata strokovno delovanje spremljati odgovornost in disciplina. Bil je tudi velik estet. Zbiral je umetniška dela in izoblikoval umetniško zbirko, jo prenesel v rodno hišo v Metliki ter jo kot galerijo odprl za ljubitelje umetnosti.
2.3. Lucidnost v opazovanju, enciklopedično znanje
Prof. dr. Emilijan Cevc je bil doktorand Filozofske fakultete ljubljanske univerze. Z doktorsko disertacijo Srednjeveška plastika na Slovenskem je zgodaj določil žarišče svojega življenjskega znanstvenega delovanja, kar v njegovem primeru ni neko večje presenečenje. Prijetno presenečenje pa je, da se je že v mladosti uvejavil kot luciden spremljevalec sodobnega likovnega dogajanja, kar potrjujejo ocene in spremna besedila v takratnih razstavnih katalogih.
Bil je temeljit poznavalec vseh področij slovenske umetnosti, zato ne preseneča, da je bil tudi avtor celovitih prikazov umetnostnega dogajanja na Slovenskem, npr. Slovenske umetnosti, ki še danes ni presežena publikacija.
Poseben izziv so mu bila tudi mejna področja med strokami, med umetnostno zgodovino in etnologijo (proučevanje panjskih končnic) ali med umetnostno zgodovino in arheologijo (proučevanje poznoantičnih spomenikov).
Prezreti ne smemo njegovega literarnega ustvarjanja v mladosti z izrazitim smislom za estetiko in plemenitost jezika.
Uporabljeni viri:
(1) Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon 1. in 2. knjiga, 1.izdaja, 1. natis, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2008.
(2) Slovenska akademija znanosti in umetnosti: biografski zbornik pokojnih članov, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2018.
OTVORITVENA SLOVESNOST
Torek, 10. november 2020
Pozdravni nagovor
dr. Edvarda Kobala, predsednika uprave
Slovenske znanstvene fundacije
Spoštovani in dragi prijatelji znanosti!
Prisrčno pozdravljeni na otvoritveni slovesnosti digitalnega 26. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo »Znanost in tehnologija pred izzivi časa«.
Zbrali smo se, da kljub epidemiji proslavimo znanost in tehnologijo ter s tem v prvi vrsti dosežke ustvarjalnih ljudi iz Slovenije ter delujočih po svetu: v Italiji in Veliki Britaniji, v Belgiji, na Irskem, v Združenih državah Amerike ter v Mehiki.
Slovenska znanstvena fundacija je v ospredje letošnjega slovenskega festivala znanosti postavila izzive časa: podnebne spremembe, zdravje, stare ljudi, hrano, razumevanje prednikov in preteklosti. V ospredju je tudi Covid-19, naš skupen izziv.
S slovenskim festivalom znanosti želimo partnerji in izvajalci festivalskih dogodkov spodbuditi vse ljudi dobre volje in pripravljenosti vedeti več, bolje in pravilneje, da okrepijo zaupanje v ustvarjalno delovanje raziskovalcev, tehnologov in inovatorjev. Da so kritični, a hkrati zavezniki in zagovorniki prepričanj, da znanstveni in tehnološki dosežki omogočajo uspešne odzive skupnosti na izredne izzive časa tako na Slovenskem, v Evropi in na planetu kot celoti.
Velik delež Slovencev, Evropejcev in ostalega sveta goji veliko upanje v moč znanstvenega potenciala in v uspešne tehnološke rešitve proizvodnje potrebnega cepiva, ki bo omogočilo bolj znosno in spodbudno okolje za življenje in delovanje ljudi. Od prvih mesecev tega leta raste zaupanje v znanost in tehnologijo. Kaže se, kako odvisni smo v načrtovanju in življenju v prihodnje in to že od današnjih dni dalje prav od znanosti.
Med nami so tudi ljudje, ki nezaupajo v ustvarjalno delovanje znanstvenikov, ki dvomijo v posredovana sporočila strokovnjakov o Covidu 19 in njegovih posledicah na človeku. Želimo jim, da bi opustili zmote in trmasto vztrajanje v dejanski nevednosti. Tudi njih slovenski festival znanosti vabi k udeležbi.
Iskrena hvala vsem izvajalcem, organizacijam – partnericam ter podpornicam iz znanosti in gospodarstva ter posameznikom, ki so razumeli in sodelovali, da nacionalni slovenski festival znanosti v letu 2020 lahko opravi svoje poslanstvo navduševanja, komuniciranja in rasti znanstvene pismenosti in kulture na Slovenskem ter v širši skupnosti.
Dear Participants from Italy, United Kingdom, Ireland, Belgium, USA and Mexico,
I would like to wlecome you on behalf of the Slovenian Science Foundation as well as the Programme and Organise Comittee of the 26th Slovenian Science Festival with International Participation.
I would like to thank you very much for your contribution with very interested modern topics which would spread of better understanding of the role of Science and Technology in modern Slovenian Society.
Finally, I would like to thank institution of knowledge, societies, firms and individuals from Slovenia and abroad for support.
Thanks!
Hvala za vašo pozornost!
Govor
mag. Violete Bulc, častne pokroviteljice 26. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo
Spoštovane udeleženke in udeleženci,
Spoštovane in spoštovani gostje,
Dragi prijatelji znanosti,
Dobrodošli na Slovenskem Festivalu Znanosti z mednarodno udeležbo.
Še posebej toplo pozdravljam naša gostitelja, Dr. Edvarda Kobala, predsednika uprave Slovenske znanstvene fundacije in Andraža Ivška, koordinatorja festivala, ki sta navkljub zahtevnim razmeram vztrajala in tokrat priravila festival v virtualnem okolju. Iskrena hvala!
»Naj vam naslednjih 48ur prinese vznemirjenje, poveča radovednost in razširi polje razumljenega. »Več vem, več vem, da ne vem«, je znani rek. In se kako zelo drži. Z vsakim spoznanjem, razumevanjem, nečem novim, se obogati naš notranji svet, poveča zakladnica znanja in razširi um za nova ustvarjanja.
Kot že nakazuje naslov letošnjega festivala: «Znanost in tehnologija pred izzivi časa«, trenutne razmere doma in v svetu izzivajo tudi znanost. Mega trendi kot so digitalizacija, globalizacija, klimatske spremembe, urbanizacija in povsem asimetrična porazdelitev ustvarjenega bogastva, na prag znanosti prinašajo številna globoka vprašanja, kličejo po logičnih, sistemskih razlagah dogajanj okoli nas.
A tudi znanost vedno znova ugotavlja, da je življenje več kot le logična razlaga, več kot le razumski kontekst. In ravno to prebuja domišljijo, radovednost, in v raziskovalne procese vtke tudi nekaj magičnega, skrivnostnega. Kolega znanstvenik mi je nekoč dejal, da je magičnost vse, kar znanost še ni uspela razložiti. Dobra novica, spoštovane znanstvenice in znanstveniki, mlade raziskovalke in raziskovalci, je, da znanosti dela ne bo zmanjkalo. Magični svet se širi kot se širi svet znanega, dokazanega, zmerjenega in ovrednotenega.
Ne morem, da se ne dotaknem tudi globalne pandemije, ki nas opominja, kako krhko je naše življenje in kako zelo smo med seboj povezani, soodvisni, a hkrati tudi ranljivi. A vsaka velika pandemija za sabo potegne tudi daljnosežne družbene, tehnološke in znanstvene premike. Na primer, kuga, ki je po evropskem kontinentu v 14. in 15. stoletju strašila več100 let, je revnim ponudila priložnost, da spoznajo, da so tudi aristokrati samo ljudje, da enako kot reveži, umirajo za kugo. To je spremenilo zavedanje mase in rodila se je francoska revolucija, ki je za zmeraj spremenila politično podobo sveta, hkrati pa ustvarila pogoje za razcvet mnogih drugih panog in zvrsti, tudi znanosti. Kdo ve, kaj bo na dolgi rok sprožil Covid, a vabim vas, da ste pozorni opazovalci.
Znanost se je dolga stoletja borila za pravico sobivanja v družbi, in si s svojo pragmatičnostjo in doslednostjo izborila povsem neodvisno, spoštovanja vredno držo. Sodobne družbe si ne moremo več predstavljati brez znanosti, dokazanih novih spoznanj, modelov, procesov in rezultatov. Danes je znanost močna, neodvisna veja družbenih struktur, z visoko avtoriteto in skrbništvom nad resnico. S tem pa tudi nosi odgovornost do sodelovanja, povezovanja in soustvarjanja. Kajti na robu znanega, na robu povezanega je vedno skritega nekaj novega.
Vabim pa vas tudi k razmisleku, da znanje ni le domena znanosti, ampak je domena zavesti družbe. Znanost predstavlja sistematično pridobivanje novega znanja, spoznanj o naravi, naravnih pojavih. Obenem pa tudi dnevno sobiva z nesistematičnimi znanji, ki so močno vezana na iskustveno, spontano, kar osmisli in ozavesti v našem umu življenje samo.
Osebno sem zagovornica odprte znanosti, ki zagovarja odprt dostop do vseh znanstvenih raziskav, procesov, publikacij in njihovo razpoložljivost vsem, ki jih zanima raziskovanje družbe, ne glede na to ali ste amater ali profesionalec. Trdim še več, da bi vse znanje moralo biti del univezalnega dobrega, univerzalnih človekovih pravic, v vsej svoji veličini in razsežnosti. Potem bi se družba lahko mnogo bolj uravnoteženo in trajnostno vzdržno razvijala in re-inventirala rih.
Že naši kolegi iz Japonske so razumeli, da tehnologija in znanost ne moreta služiti sama sebi, niti se razvijati linearno. Razvili so tako imenovan model Družbe 5.0, ki postavlja v središče raziskav, razvoja in inovacij človeka in naravo, njune iskrene potrebe, probleme in priložnosti. Razvoja se lotevajo celostno na nivoju ekosistema in ob razumevnju obnašanja narave ter njenih naravnih sil.
Osebno pa vas vabim v še širsi pogled, v še bolj široko polje neznanega. Vabim vas v opazovanje civilizacijskih ciklov. Postavljam hipotezo, da se bomo v 21. stoletju prelili v novo civilizacijsko paradigmo, v kateri tehnologija ne bo vec prevladujoč vir ustvarjanja dodane vrednosti, presežkov, rasti, ampak jo bodo zamenjali odnosi, razumevanja prostora med dvema človekoma, delcema, črno luknjo in črvino. Verjamem, da bomo še za čas našega življenja, v množico opazovanih in razumljenih sil in fizikalnih pojavov, dodali novo fiziko. Fiziko odnosov, ki bo z Zemljo kot ekološko cono naše Galaksije in Vesoljem kot novo ločnico našega polja raziskovanja, začrtala osnovo ekocivilizacije. S tem bomo lažje razumeli naše lastno telo, naše medcelične komunikacijske sisteme, kvantne preskoke, naše soodvisnosti, naše energijske potenciale in očem nevidne povezave, ki vstopajo v polja materializiranih energij.
Spoštovani, meja znanosti ni, so le omejena polja opazovanja. Zato v dobrobit tudi znanosti, razvijajmo odprto, vključujočo družbo svobodnega duha, ki si vedno znova upa pogledati dlje.
Naj živi festival znanosti, festival nemirnega duha in novih razsežnosti«.
Podporniki festivala med posamezniki:
Violeta BULC · Miklavž PLENIČAR · Stanko STRMČNIK · Jože KOLLER · Julijana KRISTL · Miha JAPELJ · Mitja LAINŠČAK · Breda KROFLIČ · Mojca VIZJAK-PAVŠIČ · Majda POTRATA · Lev KREFT · Marijan PEKLAJ · Gregor STRAŽAR · Marko NOČ · Barica MARENTIČ-POŽARNIK · Mitja ZUPANČIČ · Vojko ČOK · Jurij KUNAVER · Alenka MALEJ · Veronika ABRAM · Borut BOŽIČ · Jože MAČEK · Majda ŽIGON · Franc CVELBAR · Jože MENCINGER · Andrej ŠMALC · Janez SKETELJ · Metka POVŽ · Milan POPOVIČ · Matija GOGALA · Ljubo BAVCON · Jože KRAŠOVEC · Lili KORNHAUSER-CERAR · Boris TOMC · Maca JOGAN · Stjepan ŠAUBERT · Valerija OSTERC · Rudolf KOPRIVNIK· Edo PIRKMAJER · Franc VREVC · Matjaž Slavko ILNIKAR · Stanislav Jožef KRISTL · Marijan PAVČNIK · Janez Zdravko LAMOVEC· Ludvik JEVŠENAK · Uroš Janez STANIČ · Anton KONČNIK · Žiga ŠMIT · Boštjan ŽEKŠ
