Žiga Herberstein (1486-1566)

Žiga Herberstein je uvrščen med pomembne Slovence svojega časa, saj se je ukvarjal z zgodovino, pisal literaturo, obenem pa veliko potoval in raziskoval. 

Rodil se je 23. avgusta leta 1486, kot tretji sin Lenarta Herbersteina in Barbare Predjamske. Po končanem šolanju je služboval v habsburški vojski kjer je bil zaslužen za vojaške uspehe. Večji del svojega življenja je deloval kot diplomat habsburškega dvora in spoznaval različne evropske dežele, med katerimi je na njem največji pečat pustila Rusija, saj je bil dvakrat (v letih 1517 in 1526) poslan v Rusijo kot odposlanik cesarja k ruskemu carju.

Do ruskih kulturnih, jezikovnih in etnoloških elementov je izražal veliko zanimanje, pri čemer mu je tedanja slovenščina, zaradi podobnosti z ruščino, omogočilo sporazumevanje ter raziskovanje ruske kulture. Plod njegovega dela predstavljajo vtisi s potovanj po Rusiji, strnjeni v delu Moskovski zapiski. Gre za etnografijo Rusije, ki je zajemala za tisti čas izredno natančno znanje o gospodarstvu, religiji, politiki in politični kulturi, zgodovini in navadah Moskovske države ter prebivalstva.Gradivo za delo je črpal tako iz tedanje ruske literature, kot z neposrednim stikom z domačim prebivalstvom ter s tem na najboljši način odkrival, preučeval in zapisoval značilnosti ruske kulture. Njegov smisel za opazovanje in beleženje se je pokazal za odločilnega pri uspehu Moskovskih zapisov, saj je s tem temeljitim poročilom evropskim deželam (v katerih jezike je bilo delo prevedeno) približal tedanjo carsko Rusijo in njene prebivalce. Čeravno so Moskovski zapisi tisti s katerimi je Žiga Herberstein požel svetovno slavo, je potrebno omeniti še njegovo delo O čudežih narave ter družinski rodovnik. 

Umrl je na Dunaju leta 1556.

 

"Ni dovolj, če se človek rodi v plemiški stan, svojo plemenitost mora vsak dan dokazovati s svojimi dejanji." - Žiga Herberstein